Mamice, grah in riž pred uporabo namakajte
Žita najprej namakajte, nato jih lahko še kalite. Tu je razlog …
Kot opisujejo na Nacionalnem portalu o hrani in prehrani Prehrana.si, so v preteklosti žita in stročnice pripravljali na precej drugačen način kot danes. Večina ljudstev je žita in stročnice namakala ali fermentirala, preden so jih uporabili za kuhanje in peko.
“Pravzaprav ponekod v državah v razvoju to še zmeraj počnejo – v Indiji lečo in riž pred uporabo fermentirajo vsaj dva dni, prav tako koruzo fermentirajo številna afriška in južno-ameriška ljudstva. Razlog za koristnost omenjenega početja je razgradnja fitinske kisline, ki je naravno prisotna v večini žit in stročnic in s svojo prisotnostjo v črevesju onemogoča absorpcijo mineralov,” pojasnjujejo.
Kalcij, železo in cink
Zaradi svoje kemijske sestave ima fitinska kislina močno afiniteto do mineralov kot so kalcij, železo in cink, pri čemer se tvorijo soli – fitati, ki se v našem telesu slabo absorbirajo: “Čeprav se fitinski kislini težko povsem izognemo, pa lahko njeno vsebnost v živilih s primerno pripravo močno zmanjšamo. To je še posebej pomembno za ljudi, ki jim primanjkuje mineralov in/ali so slabokrvni.”
Svetujejo, da žita, predvsem rž in pšenico, in stročnice pred kuhanjem na sobni temperaturi namakamo vsaj 12 pa do 24 ur. “Pred kuhanjem vodo, v kateri smo semena namakali, zavrzimo, saj se je fitinska kislina med namakanjem izločila vanjo,” dodajajo.
Njihov nasvet je, da semena po namakanju še 2-3 dni kalimo, saj je kaljenje najbolj učinkovit način za razgradnjo fitinske kisline. Po treh dneh kaljenja se je namreč razgradi tudi do 75 odstotkov.
Dodajajo tudi, da pri zdravem človeku z raznoliko prehrano fitinska kislina ne predstavlja večjih težav: “K temu lahko pozitivno prispeva še zdrava črevesna mikrobiota, saj laktobacili v našem črevesju izločajo encim fitazo, ki razgrajuje fitinsko kislino. Težave se pojavljajo predvsem v revnejših predelih sveta, kjer prehrana temelji na določenem žitu in je ostalih virov mineralov malo.”
Tudi oreščki vsebujejo fitinsko kislino
Opomnili so, da lahko oreški vsebujejo primerljive, ali pa celo višje vrednosti fitinske kisline kot žita in stročnice, a jih večina ljudi v vsakodnevni prehrani zaužije precej manj kot žit. Nekatere vrednosti lahko najdete na spodnji tabeli s portala Prehrana.si
Novejše raziskave so po njihovih navedbah postregle tudi z nekaj zanimivimi informacijami o morebitnih pozitivnih učinkih fitinske kisline: “Eden izmed bolje raziskanih učinkov je antikancerogeno delovanje fitinske kisline, tako v preventivne kot tudi v terapevtske namene, raziskave pa so pokazale še njen vpliv na zniževanje holesterola in glukoze v krvi.”
Kako kaliti semena?
Za kaljenje semen si lahko omislite kalilnik. Najpreprostejši, ki so za začetek vsekakor dovolj, so vam v večjih trgovinah in trgovinah z opremo za dom ter večjih vrtnih centrih na voljo že za okrog 20 do 30 evrov. Za kompleksnejše in večje sisteme, ki imajo svoj zalivalni sistem, pa lahko odštejete tudi 200 evrov in več.
Skrbeti je treba, da voda ne zastaja in da je vedno sveža. Brez kalilnika se semena lahko kalijo v kozarcu, pokritem z gazo. Semena zalijemo z vodo, nato vodo vsak dan odlijemo in zamenjamo s svežo.
Preberite še: Hrana, ki je ne smete pogrevati
