Mnogi starši se še vedno odločajo za telesno kaznovanje otrok, čeprav ima to izjemno negativen vpliv na otroka, ugotavljajo strokovnjaki.
Med drugim veliko staršev med izvajanjem kazni izgubi nadzor, prav tako pa imajo tovrstne kazni slab vpliv na bodoč odnos z otroki.
Nekateri starši uporabljajo šeškanje kot obliko telesne kazni, a ima ta lahko zelo poguben vpliv na razvoj otroka. Nedavni članek objavljen v The Journal of Family Psychology poroča o škodljivosti šeškanja. V prispevku je vključen tudi povzetek metaanalize 50 let raziskav, v katere je bilo vključenih več kot 160.000 otrok. Analizo sta izvedla izredna profesorica za človeški razvoj na Univerzi v Austinu Elizabeth Gershoff ter Andrew Groga-Kaylor, izredni profesor za socialno delo na Univerzi v Michiganu.
Ugotovitve raziskave so pokazale, da je bilo šeškanje (opredeljeno kot udarec z odprto dlanjo po hrbtu ali okončinah) tesno povezano s škodljivimi rezultati, za Psychology Today povzema raziskovalna psihologinja in avtorica knjig dr. Denise Dellarosa Cummins.
“Šeškanje tako deluje ravno nasprotno od tistega, kar želijo starši doseči. V raziskavi je bilo ugotovljeno, da je šeškanje povezano z enako slabimi posledicami kot zloraba, le v nekoliko manjši meri,” so zaključili avtorji raziskave.
Sodelujoči so v sklopu raziskave preučevali vpliv šeškanja na več kazalcev duševnega zdravja in vedenjskih težav. Ugotovili so, da so bili tisti otroci, ki so bili šeškani, bolj agresivni, bolj antisocialni, imeli so več vedenjskih težav, kot so čustveni izbruhi ter zaprtost pred ljudmi, imeli so več težav z duševnim zdravjem, nižjo samozavest ter tudi slabši odnos s starši.
Nevroznanstvene raziskave potrjujejo ugotovitve
Starši pogosto upravičujejo šeškanje z besedami, da je to edini način, da otroka naučijo razlikovati med dobrim in slabim. Vendar so rezultati jasno pokazali, da je šeškanje povezano tudi z nižjo sposobnostjo razumevanja in sprejemanja morale. Prav tako so ugotovili, da je šeškanje povezano z nižjo kognitivno sposobnostjo otrok.
To se tudi ujema z nedavnimi nevroznanstvenimi raziskavami, ki kažejo, da imajo otroci, ki so redno deležni telesne kazni, manj sive možganske snovi v določenih predelih prefrontalnega korteksa. To pa je povezano s kognitivno zmogljivostjo in motnjami duševnega zdravja. Avtorji so obenem poročali tudi, da so odkrili pomembne korelacije med količino sive možganske snovi v teh predelih možganov ter med uspešnostjo otrok na testih IQ.
Težje se spopadajo z življenjskimi izzivi
Odrasli, ki so bili kot otroci tepeni, so bolj naklonjeni šeškanju kot tisti, ki v otroštvu niso bili deležni fizične kazni, je še zapisano v raziskavi. To tudi velja za najpomembnejšo ugotovitev raziskave, saj je razvidno, da več kot so otroci šeškani, večje je tveganje, da jih bodo starši tudi fizično zlorabili.
Pogubni učinki šeškanja so vidni tudi med odraslostjo in zmanjšujejo sposobnost posameznika, da se učinkovito spopade z življenjskimi izzivi. Del raziskave je namreč pokazal, da šeškanje pri zgodnjih letih kasneje vodi v antisocialno vedenje ter v težave v duševnem zdravju.
Strokovnjaki so spremljali raziskave o povezavi med šeškanjem in slabimi rezultati v dušenjem zdravju ter jih uporabili za oblikovanje politik, s katerimi obsojajo dotično prakso. Starši, ki svoje otroke tepejo, včasih ne želijo opustiti omenjene prakse, misleč, da je to edini način, kako prisiliti otroka, da uboga, so še zaključili.
