Namesto kaznovanja uporabite te štiri strategije

Kaznovanje lahko poveča tesnobo pri otrocih, zato bi se morali starši anksioznih otrok zateči k drugačnim prijemom.

Za tesnobo so značilni občutki napetosti, zaskrbljenosti in tudi telesni simptomi, kot so povišan krvni tlak, potenje, omotica in hitro bitje srca. Tesnobo lahko doživljajo tudi otroci. Starši otrok, ki so anksiozni, bi morali uporabiti drugačne metode discipliniranja, pravi psihologinja Jaimie Bloch.

“Otroci, ki so anksiozni, so bolj občutljivi na zaznane grožnje ali stres,” je pojasnila Bloch. Kaznovanje lahko poveča tesnobo pri otrocih. “Namesto da bi odpravili vzroke za njihovo tesnobo, lahko kaznovanje povzroči, da se otroci počutijo bolj negotove in prestrašene, kar še poslabša njihovo čustveno stisko,” pravi psihologinja.

Pri anksioznih otrocih je ključnega pomena zaupanje v skrbnike. Kazen lahko spodkoplje to zaupanje, kar povzroči dodatno negotovost in tesnobo. Otroci se lahko počutijo zapuščene ali zavrnjene, kar lahko poslabša njihovo čustveno stanje.

“Tesnobni otroci se lahko odzovejo na kaznovanje tako, da se izogibajo določenim situacijam ali vedenju, namesto da bi se soočili z osnovnim problemom. To izogibanje jim lahko prepreči, da bi razvili učinkovite strategije obvladovanja in se naučili obvladovati svojo tesnobo,” pojasnjuje Bloch.

Staršem anksioznih otrok predlaga več metod discipliniranja.

1. Bodite njihov čustveni trener

“Trenerji stojijo ob strani, zagotavljajo podporo in usmerjanje, vendar ne prestopijo meje ali posegajo v otrokovo izkušnjo. Nudite jim podporo, priznajte in ovrednotite njihove izkušnje in jim predstavljajte varno zatočišče,” svetuje Bloch.

2. Naučite otroke eksternalizirati svojo tesnobo

Psihologinja poudarja: “Pomagajte otrokom, da o svoji anksioznosti razmišljajo kot o notranjem bojevniku, ki skuša pomagati, a je pretirano zaščitniški, ali kot o pretkanem prevarantu, ki jih skuša nadzorovati. Spodbujajte jih, naj si izmislijo ime za anksioznost in ga uporabijo. Eksternalizacija tesnobe je odlično orodje, ki otrokom pomaga, da se oddaljijo od svojih skrbi, namesto da jih vidijo kot nespremenljiv del svoje osebnosti.“

3. Otrok naj se nauči obvladovati tesnobo

Otrokova sposobnost obvladovanja tesnobe je neposredno povezana s pripravljenostjo občutiti tesnobo. “Pomagajte otrokom sprejeti tesnobo kot normalno čustvo, ki nas varuje. Naučite jih, kako se soočiti z nelagodjem negotovosti. To pomeni, da morate biti zgled,” ugotavlja Bloch.

4. Osredotočite se na sprejemanje tesnobe, ne na njeno odpravljanje

To bo otrokom pomagalo, da se bodo naučili prenašati in sprejemati svojo tesnobo. Poleg tega lahko sprejemanje tesnobe pomaga staršem pri soočanju z lastnimi skrbmi. “Ne morete se popolnoma znebiti tesnobe. To je del univerzalnih človeških občutkov. Otroke in odrasle lahko naučimo strategij za upravljanje odziva našega živčnega sistema na tesnobo, toda osredotočanje na odpravo lahko povzroči samoprezir in stalne cikle tesnobe,” je zaključila psihologinja.