Proti koncu avgusta, še posebej zadnji teden, ozračje napolni poplava besed, ki jih starši radi ponavljamo. “Šola se bo začela, letos bo drugače, zdaj bo postalo resno, kmalu ne bo več heca …“
Z njimi zgolj ustvarimo občutek, ‘da je konec lepega’.
Obiskovanje šole bi moral biti cikel obiskovanja pouka, počitnic, praznikov, družinskih druženj in izletov. Ja, življenje, prijeten čas, v katerem se občasno zgodijo tudi kakšne neprijazne in težke izkušnje. Zavedati se moramo, da otroci še kako boleče in težavne preizkušnje zmorejo premagati. Vsakodnevne obveznosti, kot sta naloga in učenje, so sestavni del odgovornosti, ki otrokom ne smejo predstavljati prevelikega zalogaja. Dolžnost staršev pa je, da jih pri tem spremljamo in spodbujamo, vendar ne delamo namesto njih.
Najpomembnejša stvar od vsega je, da družina ne pade v hektiko MORAMO. Da ohrani čas za igro, humor in čas, v katerem se povezuje in ima lepo. Čas, ki ni povezan s kritiko in zahtevami.
Seveda se ta čas močno razlikuje, če je otrok v nižjih razredih ali ko otrok postane najstnik. Starši smo še vedno zelo vpeti v stare načine vzgoje. Verjamemo, da bomo želene stvari dosegli zgolj s kaznovanjem, prepričevanjem in grožnjami. Na srečo ti prijemi pri današnjih otrocih ne delujejo več. Otroci se nas ne bojijo. Z nami so v odnosu zato, ker se počutijo varne. Sodelujejo, ker jim je z nami lepo, in nam sledijo, ker nam zaupajo. Zato moramo nekaj spremeniti in začeti uporabljati povezovalne navade, kot so možnost izbire, spodbuda, podpora.
V knjigi Izštekani najstniki in starši, ki štekajo ogromno piševa o tem, prav tako učiva starše v programih Starši Prihodnosti.
Napake praznujemo, ne kaznujemo
Napake! Seveda se bodo dogajale, pravzaprav se morajo. Otrok, ki ne dela napak, se ne more iz ničesar učiti. Zato napak ne kaznujemo, ampak jih praznujemo. Otroku pomagamo, da jo zna pogledati kot rešljivo zagato. Pomagajmo mu, da ugotovi, kaj bi lahko naredil drugače, da se napaka ne bi zgodila. Življenje je polno preizkušenj. Z učenjem popravljanja napak, namesto s kaznovanjem, bomo otroku dali veščine, da ga preizkušnje v življenju ne bodo teptale in mu uničevale smisla. Namesto tega bodo gradile njegovo samozavest, psihično odpornost in zaupanje vase.
Naj bo začetek šole začetek novega cikla, ki prinaša veliko; med drugim prinaša delo, nove prijatelje in sproščeni čas s starši, po katerem tako zelo hrepenijo.
Otroci ne bi smeli biti kaznovani z odvzemom prijetnega vzdušja v družini. “Slabih’ stvari ne počnejo namenoma, načrtno. Le otroci so. Mi pa smo starši, in smo tisti, ki jih učimo premagovati ovire ter se soočati s strahovi.
Merila uspeha
Kaj je v vaši družini merilo uspeha? Odlična ocena? Po vaših merilih morda pospravljena kuhinja? Ali so merilo uspeha tudi ustvarjalna rešitev, empatičen odziv otroka v težkih situacijah ali iznajdljivost? Ocene so precenjene, zato ne dovolite, da bo otrok dobil občutek, da je vreden toliko, kot je dobra številka v njegovi redovalnici ali spričevalu.
Pokažite mu, da je šolsko leto cikel, ki se ves čas spreminja. Z njim načrtujte skupne dogodivščine in se predvsem veselite skupnih trenutkov. Če je vaš otrok najstnik, pa se glede skupne zabave in časa kdaj prilagodite tudi njegovim željam in potrebam. Boste videli, kako fajn bo v vaši družini. To so spomini, ki ostanejo. Na ocene in domače naloge, ki jih hitro pozabimo.
