Izbirčnosti pri hrani je več kot v preteklosti. Vzrokov je več. Strokovnjakinja o tem, kako otroke spodbuditi, da poskusijo več hrane.
Pri zavračanju določenih živil ali jedi govorimo o izbirčnosti otroka, ki jo je po oceni klinične dietetičarke UKCLJ Ajde Mezek Novak več kot v preteklosti. Izbirčnost povezuje z bolj pestro ponudbo živil in lažjemu dostopu do njih. Vzrokov za izbirčnost je sicer več; lahko gre za psihološki vidik ali družbeni, ko denimo v vrtcu ali šoli otroci posnemajo sovrstnike, lahko pa gre za posledico določenih bolezni.
“Večkrat je vzrok možno poiskati v neustreznih prehranjevalnih navadah v družinskem okolju. Najpogosteje je opaziti redne sladke in mastne prigrizke med obroki ter sladke pijače, ki so vedno na voljo in jih tudi starši dnevno zauživajo ob nezadostni energijski porabi in pomanjkljivi telesni dejavnosti. Velika težava je prevelika izbira ponujenih jedi in hranjenje pred TV zasloni oziroma tablicami. Predvsem pa zaskrbljujoče premalo vključene zelenjave in premalo zmernosti ter uravnoteženosti pri sestavi obroka,” opaža magistra dietetike.
Zato ne čudi, da smo med epidemijo covida-19 v dveh letih dobili za 15 šol več debelih otrok. V lanskem šolskem letu je delež debelih otrok sicer upadel, a zgolj na raven iz leta 2010. Pogostnost prekomerne prehranjenosti otrok tudi sicer po svetu hitro narašča, pri čemer Slovenija ni izjema. V zadnjih petindvajsetih letih se je pri nas delež debelih fantov v starosti od 7 do 18 let povečal s 5,5 % na 12,7 %, pri dekletih v istem starostnem obdobju pa s 3,3 % na 7,9 %. Kaj vse se je v zadnjem obdobju zgodilo na tem področju pri nas, lahko preberete tukaj.
Ključno sodelovanje s starši
Po opažanjih dietetičarke se je prehrana v javnih izobraževalnih ustanovah v zadnjih letih zelo izboljšala in ima velik del šol ter vrtcev raznolike in uravnotežene jedilnike, vendar so na nekaterih šolah vseeno nujne določene izboljšave.
Učiteljem oziroma vzgojiteljem otroka, ki v šoli/vrtcu zavrača hrano in tako ne prejme dovolj hranil, svetuje, da ga vzpodbujajo, naj poskusi pojesti vsaj del obroka oziroma določeno živilo. “Z njim se morajo pogovoriti in mu predstaviti, zakaj je prehrana z zadostnim energijskim vnosom ter vnosom ostalih mikro in makro hranil zanj dolgoročno pomembna. Pohvaliti ga morajo že za male pozitivne korake. Predvsem pa je pomemben pogovor in sodelovanje s starši,” priporoča strokovnjakinja.
Starši so namreč tisti, ki lahko v veliki meri vplivajo na raznoliko prehrano svojih otrok. Že pred zanositvijo oba starša s svojimi prehranjevalnimi navadami vplivata na prehranjevanje svojih potomcev, še večji vpliv pa ima mama med nosečnostjo, razlaga sogovornica. Priporočljivo je, da se že v zgodnjem otroštvu in kasneje ponujajo raznolika živila s poudarkom na zelenjavi, sadju, polnovrednih škrobnih živilih, beljakovinah in zdravih maščobah. Svetuje, naj se starši z otroki pogovarjajo o pozitivnih lastnostih hranil, ki jih najdemo v posameznih živilih oziroma jedeh.
“Starši naj otroka pohvalijo že ob malih zmagah, povezanih s prehrano. Oni so zgled, saj imajo na otroke v prvih letih življenja največji vpliv. Najprej pa morajo poskrbeti za svoje uravnotežene prehranjevalne navade in gibanje. Poudarek naj bo na rednih obrokih, hranjenju za mizo brez prisotnih elektronskih naprav in z vključenim raznolikim izborom živil. Hranjenje naj poteka počasi in v prijetnem vzdušju. Otroku je treba ponuditi določeno živilo, vendar ga z njim ne siliti. Da bo sprejel živilo, mu ga je po nekaterih raziskavah treba ponuditi tudi do petnajstkrat,” sklene Mezek Novak.
