Pravljična turistična atrakcija v bližini Ljubljane
Na Igu je na voljo atraktivna znamenitost, nad katero so navdušeni vsi. Oglejte si, kako so živeli koliščarji.
Koliščarji so se po 4.700 letih vrnili k nam. Seveda metaforično. Občina Ig je namreč lani zgradila tri milijone težak projekt, ki vključuje kolišča v naravni velikosti in v realnem tlorisu. Gre pravzaprav za nadaljevanje projekta Interpretacijskega centra koliščarjev, ki so ga postavili sredi Iga.
Skupaj s kolibami na jezeru, ki so v naravni velikosti, občina predstavlja to edinstveno kulturno dediščino. Zaradi izredne izpovedne vrednosti omenjenih najdb so bila Ižanska kolišča na Ljubljanskem barju skupaj z ostalimi kolišči okoli Alp leta 2011 uvrščena na UNESCO seznam svetovne kulturne in naravne dediščine. Tri leta kasneje so bila Ižanska kolišča razglašena tudi za kulturni spomenik državnega pomena.
Zamisel o atraktivni koliščarski naselbini sicer ni tako zelo nova. Kot je povedal dolgoletni župan Iga Janez Cimperman, so o ideji razmišljali že leta 2003, ko so lokacijo za naselbino določili in uvrstili v občinski prostorski načrt.
Danes se lahko obiskovalci v spremstvu vodiča sprehodijo po leseni poti na kolih, ki vodi mimo lepih lesenih, s slamo pokritih kolib sredi Ljubljanskega barja. Vse to nas popelje nazaj v preteklost, v čas naših prednikov, močvirnikov, mostiščarjev ali morostarjev, kot si še danes pravijo prebivalci naselij na Ljubljanskem barju.
Razburljive zgodbe o koliščarjih
V kolibah, ki so zaprte, je razstavljeno orodje, lončenina in kože, oblačila. Dve kolibi sta goli, kar pomeni, da se vidita le skelet in streha. Na ta način si lahko ogledamo način koliščarske gradnje. Rekonstrukcija naselbine s petimi hišami predstavlja vas iz 3. tisočletja pred našim štetjem. Tri hiše so postavili na vodo jezera, drugi dve zadaj na močvirnata trdna tla. Strokovnjaki pravijo, da koliščarji svojih bivališč niso gradili na vodi, reki ali jezeru, temveč na brežinah in močvirnatih tleh. Ta pa so bila rahlo dvignjena na pilotih, da so preživeli poplave.
Rekonstrukcija petih kolib in enega drevaka prinaša nešteto razburljivih zgodb o koliščarjih. Od kod so prišli in zakaj so se naselili ravno tu? Kaj jim je naselitev omogočalo? Jih je tudi kaj ogrožalo? So kdaj potovali? Kaj so nabirali in kaj lovili? Odgovore lahko prejmete med vikendi v koliščarskem naselju, ko organizirajo vodene oglede. Cena ogleda znaša osem evrov po osebi.