“Dost mam popolnega starševstva. Čas je za resnične zgodbe”

Včasih poskusiš vse. In še vedno ne veš, kaj narediti. Ko ne znaš potolažiti svojega otroka, se hitro prikrade vprašanje: “Kaj delam narobe?“

Ko se rodi otrok, se rodi tudi starš. A medtem ko z navdušenjem spremljamo otrokove prve mejnike – prvi nasmeh, prvi zobek, prve korake – pogosto spregledamo, da se v istem času odvija še ena pomembna zgodba. Zgodba osebe, ki se vsak dan znova uči, dvomi, raste in išče svoj način starševstva. Starši smo danes zasuti z nasveti, pričakovanji in podobami navidez popolnega materinstva in očetovstva. Družbena omrežja, dobronamerni komentarji prijateljev, znancev in družinskih članov ter tok informacij pogosto vzbujajo občutek, da obstaja en pravi način. Resnica pa je precej drugačna.

“Dost mam” pričakovanj, da mora biti starševstvo popolno

Mnogi starši imajo občutek, da morajo vse opraviti brez napak in da morajo vedno in povsod imeti pravi odgovor. Da morajo biti potrpežljivi, naspani, hvaležni in srečni – tudi takrat, ko niso. Ta pritisk je še posebej močan med mlajšimi generacijami, ki s starševstvom še nimajo izkušenj. Raziskave kažejo, da kar 83 % mam generacije Z čuti pritisk, da morajo biti popolne, več kot polovica (58 %) pa poroča o občutkih tesnobe. Kar 63 % jih čuti konstanten pritisk, da morajo delati »vse prav«. Ob neprestanem primerjanju z drugimi in poplavi nasprotujočih si nasvetov ni nič presenetljivega, da mnogi dobijo občutek, da delajo premalo ali celo narobe.

Toda starševstvo ni izpit, na katerem obstaja samo en pravilen odgovor. Vsaka družina je drugačna. Vsak otrok ima svoje potrebe. In vsak starš svojo zgodbo.

Čas je, da opustimo idejo popolnega starševstva in ga začnemo razumeti takšnega, kot v resnici je – kot proces. Proces, v katerem se učimo skupaj z otrokom. V katerem so dvomi normalni, napake del učenja, pomoč pa znak odgovornosti in ne šibkosti.

Starši potrebujemo prostor za resnične zgodbe

Prav zaradi takšnih pritiskov in pričakovanj je nastala kampanja Dost mam. Ne gre za še eno mnogih zbirk popolnih in nerealističnih nasvetov, temveč za prostor, kjer se pripoveduje o resničnih izkušnjah. O takšnih, ki pokažejo tudi neprespane noči, občutke krivde, spremembe načrtov, nepričakovane ovire in trenutke, ko starši preprosto potrebujejo nekoga, ki jim bo rekel: »Nisi sam.«

V seriji spoznamo mame, ki iskreno spregovorijo o svoji poti. Vsaka ima svojo unikatno izkušnjo, različne izzive in drugačne odločitve. Nekatere so se soočile z zahtevnim začetkom dojenja, druge z občutkom izgorelosti, usklajevanjem materinstva, partnerstva in kariere. Njihove zgodbe nimajo enakega zaključka, jih pa kljub temu povezuje nekaj pomembnega: dokazujejo, da obstaja več načinov, kako biti dober starš.

Tudi drugim je včasih težko

Ko poslušamo izkušnje in zagate drugih, lahko v njih prepoznamo delček sebe. Morda občutek krivde, ko stvari niso šle po načrtih, mogoče pa olajšanje, ko ugotovimo, da se z enakimi vprašanji soočajo tudi drugi. Ali pa pogum, da si dovolimo poiskati pomoč, spremeniti načrt ali sprejeti, da je dovolj dobro v resnici več kot dovolj. Na Instagram in Facebook profilu MAM lahko prisluhnete izkušnji Katje Stenšak  z izzivi pri dojenju in pritiski okolice. Ajda Sitar Žumer spregovori o dveh popolnoma različnih izkušnjah s svojima deklicama, Eva Peternelj pa razkrije, kako je usklajevala skrb za dva majhna otroka, nepričakovano nosečnost in Nika Pelc oriše vsakodnevne izzive družinskega življenja.

Ajda je v enem od Podcastov povedala, da “je vse bistveno lažje, če samo rečeš: ‘Ej, ne zmorem. Pomagaj mi. Prevzemi to.’ Ne smeš se držati nazaj. Ne potrebuješ vsega narediti sama.” Hkrati pa so jo mučili tudi dvomi: “Spomnim se, ko sem bila na porodniški, sem si mislila: ‘A bom jaz sploh še kdaj Ajda?'”

Nika pripoveduje o pestrih jutrih: “Moja jutra se začnejo zelo kaotično. Med tem, ko želim spiti kavo, okrog mene tečeta dva majhna razigrana otroka.” Katja je priznala, da nikakor ne pogreša svojega trebuščka, Nina pa je spregovorila o zdravstvenih težavah med nosečnostjo: “Ko so mi v 20. tednu ugotovili, da se mi lušči posteljica, sem se počutila zelo sama v tem.”

Takšni pogovori namreč spreminjajo način, kako razumemo starševstvo. Namesto tekmovanja ustvarjajo prostor za pogovor in podporo. In namesto občutka, da zmoremo vse sami, gradijo skupnost, v kateri je dovoljeno biti ranljiv, postavljati vprašanja in iskreno spregovoriti o tem, da je včasih težko. Kajti ko starši dobijo občutek, da so slišani in razumljeni, bistveno lažje zaupajo sebi. In prav takšno okolje je najboljša popotnica za rast tako otrok, kot tudi staršev.

“Ko raste otrok, raste tudi starš“

Kampanja Dost mam med drugim predstavlja tudi razvoj znamke MAM. Ta danes ni zgolj blagovna znamka izdelkov za dojenčke, temveč zvesti sopotnik staršev skozi različna obdobja njihove poti – vse od nosečnosti in prvih dni z novorojenčkom do hranjenja, pomirjanja, rasti zob in še bi lahko naštevali. V središču niso izdelki, ampak posamezniki, ki jih uporabljajo. Produkti so podpora vsakodnevnim izzivom, ne obljubljajo pa popolnega starševstva. Medtem ko dude poskrbijo za mirne dneve in noči, stekleničke podpirajo povezanost med hranjenjem, MOVE črpalka pa mamam omogoča več prilagodljivosti v obdobju dojenja. Noben izdelek pa ne odpravi vseh izzivov starševstva, ampak staršem zgolj olajša posamezne korake na poti.

Pri MAM verjamejo, da je pomembno predvsem to, da se starši počutijo videne, razumljene in podprte. Ko otrok naredi nov korak, ga na svoj način naredi tudi starš. In prav ta rast si zasluži enako pozornost.