O tem, zakaj je pomembno, da starši znajo prepoznati in predvsem spodbujati glasbeni talent pri otroku, smo se pogovarjali z dolgoletnim profesorjem na Akademiji za glasbo.
Ravnatelj zasebne glasbene šole B.A.S.E in profesor na Akademiji za glasbo Matej Hotko je z nami spregovoril tudi o tem, kdaj in kako je priporočljivo otroka vključiti v glasbeno izobraževanje.
Kaj pravzaprav pomeni imeti glasbeni posluh?
Gre za sposobnost natančnega zaznavanja razumevanja in obdelave glasbenih zvokov, kot so melodije, harmonije, ritmi in intonacije. Ta sposobnost posamezniku omogoča, da prepozna in razlikuje različne glasbene elemente, kot so višine tonov, ritmični vzorci in harmonske strukture. Pri posluhu ne gre za statično sposobnost, saj se lahko razvija in izboljšuje s prakso, izobraževanjem ter izpostavljenostjo glasbi.
Vključuje pa več različnih komponent:
Razlikovanje višin tonov: To je sposobnost prepoznavanja in razlikovanja med
različnimi višinami tonov. Na primer, ugotoviti, ali je en ton višji ali nižji od
drugega.
Harmonska percepcija: Sposobnost prepoznavanja in razumevanja akordov,
harmonij in njihovih odnosov v glasbenem kontekstu.
Ritmična natančnost: Zaznavanje, razumevanje in reproduciranje različnih
ritmičnih vzorcev ter časovnih podpisov.
Intonacija: Sposobnost natančnega ujemanja ali produciranja tonov, zlasti pri
petju ali igranju inštrumenta.
Glasbena spominska sposobnost: Zmožnost zapomniti si glasbene fraze,
melodije ali ritme po poslušanju.
Emocionalna povezanost z glasbo: Občutljivost za izražanje čustev in
razpoloženj v glasbi.
Analitične sposobnosti: Sposobnost razumevanja in analiziranja glasbenih
struktur in oblik.
Menite, da nam je posluh dan ob rojstvu ali se ga lahko priuči vsak?
Glede na izkušnje in raziskave na področju glasbenega šolanja je možno sklepati, da imajo nekateri ljudje prirojen boljši naravni posluh, medtem ko drugi morda potrebujejo več vadbe in usmerjanja za razvoj svojih glasbenih spretnosti.
Poudarjam, da se posluh in glasbene spretnosti lahko razvijajo in izboljšujejo s prakso in ustreznim usposabljanjem. Priporočljiv je predvsem individualni pristop, ki lahko učenje pospeši. Pri tem je ključno sistematično izobraževanje v glasbenem okolju, kjer se posluh razvija z različnimi tehnikami, kot so poslušanje glasbe, solfeggio (ritmično in melodično branje not), igranje inštrumentov, petje ter druge glasbene aktivnosti. S sistematičnim pristopom in ustrezno podporo je torej mogoče izboljšati poslušanje in razumevanje glasbe.
Pri koliko starem otroku lahko že opazimo, da ima talent za glasbo, ki bi ga lahko dodatno razvil v primernih institucijah?
Zaznavanje glasbenega talenta pri otroku je proces, ki se lahko začne že zelo zgodaj.
Otroci lahko pokažejo znake glasbenega nagnjenja že v predšolskih letih, včasih celo
prej. Vendar pa je pomembno razumeti, da se talent lahko razvija in kaže na različne
načine ter v različnih starostnih obdobjih.
Že pri triletni deklici lahko na primer ugotovimo, da vse tone zadene pravilno in prosto poje številne pesmice. Prav tako lahko opazimo, da otrok pri treh letih sam pleše, si morda mrmra melodijo, ali se igra z ropotuljicami … Vse našteto priča o tem, da otrok iz okolja sprejema glasbeni izziv. V tujini obstajajo različni programi, v katere so skupaj s starši vključeni že enoletniki. Sam tovrstnih programov ne zagovarjam, ker menim, da lahko do teh ugotovitev pridemo v domačem okolju.
Imate zanje na tem mestu morda kakšen nasvet?
Staršem, ki želijo prepoznati in podpreti morebitni glasbeni talent svojega otroka, svetujem:
Pozornost na otrokovo zanimanje za glasbo: Opazujte, kako se otrok odziva
na glasbo. Ali kaže navdušenje, ko sliši glasbo? Ali poskuša ustvarjati svoje
zvoke ali ritme?
Odziv na ritme in melodije: Nekateri otroci naravno sledijo ritmu ali se
zanimajo za petje. Če vaš otrok spontano bobna v ritmu glasbe ali rad poje, so
to lahko znaki glasbenega nagnjenja.
Zanimanje za glasbene igrače in inštrumente: Otroci, ki imajo talent za
glasbo, se pogosto zanimajo za igranje z glasbenimi igračami ali poskušajo
igrati na prave inštrumente.
Razumevanje in posnemanje: Ali otrok posnema zvoke ali melodije, ki jih sliši?
Ali se zdi, da razume in lahko sledi preprostim glasbenim vzorcem?
Ustvarjalnost in eksperimentiranje z zvoki: Otroci z glasbenim talentom lahko
eksperimentirajo z različnimi zvoki in se igrajo z ustvarjanjem svoje glasbe.
Če starši opazijo omenjene znake, je to lahko dober pokazatelj, da ima njihov otrok glasbeni
talent. V tem primeru je priporočljivo spodbujati otrokovo zanimanje za glasbo z več glasbenimi izkušnjami, kot so poslušanje različnih glasbenih žanrov, obisk koncertov ali glasbenih predstav ter spodbujanje igre z glasbenimi igračami ali inštrumenti. Prav tako je smiselno razmisliti o vpisu v glasbeno šolo.
Lahko glasbeni talent spodbujamo v domačem okolju, ne da bi pri tem imeli strokovno podporo ali glasbeno izobrazbo?
Seveda, glasbeni talent je mogoče vzpodbujati doma, tudi če starši nimajo strokovne glasbene podpore ali izobrazbe. Domače okolje igra ključno vlogo pri razvoju otrokovega zanimanja in ljubezni do glasbe.
Navajam nekaj nasvetov, kako lahko starši vzpodbujajo glasbeni talent svojih otrok:
Glasbena izpostavljenost: Redno poslušanje različnih glasbenih žanrov in stilov lahko otrokom pomaga razvijati glasbene okuse in razumevanje. To vključuje klasično glasbo, jazz, ljudsko glasbo, rock in mnoge druge žanre.
Skupno glasbeno ustvarjanje: Skupno petje, ples ali igranje na preproste glasbene inštrumente, kot so ksilofon, flavta, kitaro ali klavir, lahko spodbudi otrokov interes za glasbo.
Podpora glasbenim interesom: Če otrok pokaže zanimanje za določen inštrument ali glasbeni stil, to zanimanje spodbujajte z relevantnimi glasbenimi izkušnjami, kot so obisk koncertov, gledanje glasbenih oddaj ali učenje o glasbenikih in skladateljih.
Ustvarjalno okolje: Spodbujajte otroka, da izrazi svojo ustvarjalnost skozi glasbo. To lahko vključuje improvizacijo, pisanje pesmi ali izmišljanje lastnih melodij.
Uporaba tehnologije: Obstaja veliko aplikacij in spletnih virov, ki lahko pomagajo pri glasbenem učenju in ustvarjanju, tudi brez formalnega glasbenega znanja.
Vključitev v vsakdanje aktivnosti: Vključitev glasbe v vsakodnevne aktivnosti, kot so igranje glasbe med igro ali opravili, ustvarja pozitiven in zabaven glasbeni okolje.
Pozitivna spodbuda: Pomembno je, da otroka spodbujate in hvalite za njegove glasbene dosežke, ne glede na to, kako majhni so.
Glasbene delavnice in kampi: Če so na voljo, lahko otroka vključite tudi v lokalne glasbene delavnice ali kampe, ki so odličen način za spoznavanje glasbe v družbi vrstnikov.
Ali drži, da starši, ki nimajo posluha, svojim dojenčkom ne bi smeli peti, saj naj bi to vplivalo na slabši razvoj njihovega posluha?
Ne, ta trditev ne drži. Starši, ki menijo, da nimajo posluha, bi vsekakor morali peti svojim dojenčkom. Petje ima ne glede na kakovost glasu staršev na otroke številne pozitivne učinke, ki presegajo le razvoj glasbenega posluha.
Dojenčki namreč potrebujejo čustveno povezavo s starši, ob poslušanju petja svojih staršev se počutijo varne in ljubljene. Petje še posebej v času nemira ali pred spanjem otroka pomirja in ga tolaži. Pogosto zadošča že mrmranje. Prav tako spodbuja njegov jezikovni in govorni razvoj, saj se preko pesmi uči novih besed in fraz ter razumevanja jezikovnih vzorcev.
Tudi če starši niso profesionalni pevci, preprosto petje otroku pomaga pri razvoju občutka za ritem in melodijo. Petje je lahko tudi zelo zabavno in igro spodbujajoče, kar je pomembno za otrokov celostni razvoj. Zgodnja izpostavljenost glasbi, vključno s petjem, prav tako spodbuja zanimanje za glasbo in pomaga pri razvoju njegovega osnovnega glasbenega zaznavanja.
Kdaj je otroka priporočljivo vključiti v glasbeno izobraževanje?
Pri odločitvi o vključitvi otroka v glasbeno izobraževanje je pomembno upoštevati nekaj ključnih dejavnikov, kot so starost otroka, njegova zrelost, zanimanje za glasbo in sposobnost osredotočanja. Vsak otrok je edinstven, zato so te smernice prilagodljive.
Ali obstaja spodnja meja?
Glasbeno izobraževanje se lahko začne že v zgodnji mladosti. Nekatere glasbene šole, vključno z Glasbeno šolo B.A.S.E., ponujajo programe za otroke, stare že štiri leta, vendar samo na določenih inštrumentih. Ti programi običajno vključujejo osnove glasbenega učenja, kot so ritmične igre, petje in uvod v preproste glasbene instrumente, ki so primerni za mlajše otroke. V tej fazi je poudarek predvsem na igri in razvijanju ljubezni do glasbe.
Kaj pa zgornja meja?
Glasba je namenjena vsakemu. Vsi se ne bodo razvili v profesionalne glasbenike, kar pa ne pomeni, da ne bodo uspešno zaključili formalnega ali neformalnega šolanja. Glasba lahko predstavlja hobi komur koli, če le ima željo. To dokazuje naš najstarejši učenec, ki šteje 84 let in je vpisan v program petja in učenja kitare.
Glede otrok priporočam, da se v glasbeno izobraževanje vključijo pri šestih oziroma osmih letih, ko se program in učenje že nekoliko razširita. Pred tem naj se otrok uči harmonskega in ritmičnega zaznavanja iz okolice. Note lahko beremo, še preden znamo brati črke. Na splošno pa je priporočljivo, da starši opazujejo otrokovo zanimanje za glasbo in se posvetujejo z učitelji glasbe ali glasbenimi šolami. Pomembno je, da je izkušnja pozitivna, zabavna in prilagojena otrokovemu razvoju in interesom.
Lahko poslušanje klasične glasbe v zgodnjem obdobju proces učenja kako pospeši?
Vprašanje vpliva klasične glasbe na razvoj možganov in inteligentnost je bilo predmet številnih raziskav, ki so privedle do različnih zaključkov. Ideja, znana kot “Mozartov učinek”, temelji na raziskavi iz 90. let prejšnjega stoletja, ki je pokazala, da poslušanje Mozarta začasno izboljša nekatere mentalne funkcije, predvsem prostorsko-časovno razumevanje.
Osebno pa podpiram idejo, da glasba na splošno, vključno s klasično glasbo, igra pomembno vlogo v razvoju otrok. Spodbujam izpostavljenost širokemu spektru glasbenih stilov in priložnosti za glasbeno izobraževanje, saj verjamem, da je glasba dragocena za celostni razvoj otrok, ne glede na to, ali neposredno vpliva na njihovo inteligentnost.
