Proces razkritja je eden od najtežjih procesov gejev in lezbijk, še posebej, ko se morajo razkriti staršem, pojasnjujejo v Društvu informacijski center Legebitra.
Dodajajo, da ni univerzalne poti do sprejemanja otrokove spolne usmerjenosti. Je pa pomembno, kako se bomo na otrokovo razkritje odzvali.
Programska sodelavka na področju socialnega varstva pri Legebitri Eva Mulej poudarja, da se naš otrok od trenutka, ko je razkril svojo spolno usmerjenost ali identiteto, ni spremenil: “Še vedno je ista oseba o kateri imate le eno pomembno informacijo več.”
Zakaj se po vaših informacijah otroci in mladostniki bojijo povedati staršem za istospolno usmerjenost?
Razkritje staršem je eden od najbolj obremenilnih trenutkov v procesu razkrivanja, saj so prav starši tisti, ki naj bi otrokom nudili varno okolje. Občutek, ki je pred razkritjem prisoten je pogosto strah, ki pa je lahko pripet na različne teme.
Razkrivanje svoje spolne usmerjenosti je nekaj zelo intimnega in je velik del osebne identitete. Starši ta del otroka lahko sprejmejo, lahko pa ga zaradi svojih predstav in pričakovanj do otroka zavrnejo, kar pa je zanj zelo boleče. Pogosto se LGBTIQ+ osebe bojijo, da informacije, ki so jih zaupale staršem ne bodo zaupne in bodo za to takoj izvedeli sosedi in prijatelji. Včasih je otrokom težko deliti svojo spolno usmerjenost zaradi strahu pred spremembo. Različne družine se na spremembe in novosti odzivajo različno – če družina ni najbolj prožna in sprememb ne podpira, tudi to lahko zamaje občutek stabilnosti in varnosti v družini.
Pogosto so otroci, ki se staršem ne razkrijejo, od njih tudi finančno odvisni in s tem potencialno tvegajo osnoven občutek varnosti. Kako se bodo ob razkritju odzvali starši je za osebo, ki se razkriva, zelo nepredvidljivo. Lahko je prisoten strah pred odzivi kot so šok, jeza in zanikanje ter splošno burnemu in čustveno nabitemu odzivu.
Kaj lahko tu storimo starši, da bi bili otroci z nami lažje odkriti?
Odkriti smo z osebo ob kateri se počutimo varno in sprejeto. Otrok bo delil intimne dele sebe takrat, ko ob starših čuti, da je sprejet in neobsojan. Pomembno je negovanje odprte komunikacije, ki temelji na spoštovanju in sprejemanju.
Bolj ko je starš v komunikaciji odprt in dostopen, lažje bo otroku postavljati vprašanja, se staršu zaupati in se pogovarjati tudi o osebnih stvareh, ki jih že tako ni lahko odpirati. Pomembno je kakšen imata starš in otrok odnos že od prej: o čem se pogovarjata, kdaj stopata v stik, kako preživljata skupni čas… Brez odnosa namreč ni zaupanja.
Pomembno je, da se starši trudijo vzpostaviti varno (LGBTIQ+) okolje, kar počnejo vsakodnevno in pogosto z majhnimi stvarmi. Kot LGBTIQ+ nevarno osebe zaznajo že okolje, kjer se uporabljajo neprimerne šale v zvezi z LGBTIQ+ skupnostjo, homofobni komentarji, agresivni neverbalni odzivi na LGBTIQ+ teme, dobronamerna ampak heteronormativna vprašanja kot npr. vprašanje sinu »Kdaj pa boš domov pripeljal kakšno punco?« in podobno.
Varno okolje starši vzpostavljajo tudi takrat, ko intimne informacije glede otrokove spolne usmerjenosti in/ali identitete ohranjajo zaupne in jih ne delijo z drugimi ter pri tem predvsem upoštevajo to kar otrok izraža, da je zanj ok.
Kako starši ne smejo reagirati, ko jim otroci povedo za svojo istospolno usmerjenost?
V tem trenutku se je za odnos z otrokom razdiralno odzvati z obtoževanjem, grajanjem in kakršnimkoli nasiljem. Včasih je sprejemajoča tišina lepša kot veliko odvečnih besed. Starši naj se izogibajo sporočilom kot je: »Meni je vseeno, kaj ti počneš, samo da tega ne počneš pred mano«, saj s tem pokažejo nezanimanje, neodobravanje in odpor.
Naj se ne pretvarjajo kot da se razkritje ni zgodilo, kljub temu, da so dnevi in tedni za tem lahko zelo naporni, tako za starša kot za otroka. Če se otrok s starši želi pogovarjati in pojasniti stvari, naj tega ne ignorirajo in grejo raje z njim v stik. Lažje ga bodo razumeli, če se vživijo v njegovo perspektivo in za trenutek stopijo korak stran od svoje.
Imate kakšne nasvete za starše istospolno usmerjenih – najbrž številni tudi z dobrimi nameni kje močno kiksnejo.
Univerzalnega recepta za način sprejemanja otrokove spolne usmerjenosti ni. Družine so si med seboj zelo različne in vsaka ima svoj nabor izzivov.
Otrok se od trenutka, ko je razkril svojo spolno usmerjenost ali identiteto, ni spremenil. Še vedno je ista oseba o kateri imate le eno pomembno informacijo več. Pomembno je, da ima otrok občutek, da ga starši želijo razumeti in so tam zanj. Povejo naj mu, da ga imajo radi – ne glede na njegovo spolno usmerjenost.
Kljub temu, da jim bo v trenutku, ko se bo otrok razkril, skozi glavo šlo ogromno čustev, misli in vprašanj, naj poskušajo ostati mirni. Če so v trenutku razkritja otroka reagirali čustveno, naj prevzemejo odgovornost za svoj odziv in pojasnijo, kako to, da so se burno odzvali. Nepričakovano bi bilo, da takoj zaplešejo od veselja, vendar se lahko poskusijo zavedati, kako težko je takrat otroku. Lahko pojasnijo, da v tistem trenutki še ne razumejo popolnoma vsega, vendar se bodo potrudili.
Naj si ne zanikajo situacije z mislijo, da je to, kar doživlja otrok, samo faza. Otroci se zavejo nenormativne/neheteroseksualne spolne usmerjenosti že zelo zgodaj, vendar je zaradi pomanjkanja relevantnih informacij v okolju takrat pogosto še ne znajo poimenovati. Izogibajo naj se sporočil, v smislu, da morda le še ni spoznal ali spoznala prave osebe različnega spola – pritiski iz okolja namreč otrokove spolne usmerjenosti ne bodo spremenili.
Če čutijo, da pri tem potrebujejo podporo, si jo lahko dovolijo poiskati. Včasih je pomembne teme lažje odpirati in odkrivati še z nekom, ki je lahko prijatelj, družinski član ali strokovnjakinja. Posežejo naj po dodatni literaturi in se povežejo z drugimi starši LGBTIQ+ otrok, saj gre skupaj lažje.
So kakšne delavnice, skupine v ta namen – za starše? Kje in kako se lahko prijavijo?
Na Legebitri nudimo individualno svetovanje za starše, trenutno pa vzpostavljamo tudi podporno skupino za starše LGBTIQ+ oseb. Za več vprašanj in prijave se lahko preko maila obrnejo na našo svetovalnico: svetovalnica@legebitra.si.
Ze več informacij in dodatno pomoč staršem preberite brošuro, ki jo najdete TUKAJ.
